Najboljša prehrana za dojenčke in malčke!

Pravijo, da so otroci naše največje bogastvo. Starši smo pripravljeni svojim otrokom ponuditi največ, kolikor moremo. Včasih skoraj ne vemo, kaj je dejansko najboljše za naše otroke. Za hrano je, recimo, veliko reklam, mediji ponujajo različne informacije in tolmačenja o tem, katera prehrana je najboljša. Posvetovali smo se z Andrejo Čampa, priznano strokovnjakinjo za prehrano dojenčkov in malčkov ter klinično dietetičarko, ki nam je svetovala, katera prehrana je najprimernejša za naše najmlajše in kateri se velja izogibati.

Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, njihova telesna teža se podvoji. Za nadaljnjo rast kmalu potrebujejo več kot le materino mleko ali prilagojeno mlečno formulo. Prav je, da dojenčka mati doji tudi po šestem mesecu vsaj do enega leta starosti, hkrati pa mu začnemo uvajati dopolnilno mešano prehrano - mlečno-žitne, zelenjavno-žitne, zelenjavno-mesne in sadno-žitne kaše, ki naj bodo postopno vse gostejše, saj tako dojenčka spodbudimo k žvečenju in požiranju. 

Obdobje med petim in šestim mesecem je najprimernejše za uvajanje novih živil in goste hrane. Pred dopolnjenim četrtim mesecem (17. tednom otrokove starosti) uvajanje goste hrane nikakor ni priporočljivo, saj je dojenčkov prebavni sistem še premalo zrel, da bi se lahko spoprijel s sestavljeno hrano, poudarja Čampa. Po dopolnjenem šestem mesecu (po 26. tednu otrokove starosti) pa odlašanje z uvajanjem mešane dopolnilne prehrane ni več primerno, saj pri starosti šest mesecev in več samo materino mleko oziroma mlečni nadomestek pogosto ne zagotavljata več zadostnega vnosa hranilnih snovi, ki jih dojenček potrebuje, saj moramo v obdobju dopolnilnega hranjenja pri dojenčkih in zalivančkih več kot 90 % dnevnih potreb po železu pokriti z ustreznimi živili. 

S prezgodnjim uvajanjem sadja si lahko naredimo medvedjo uslugo 

Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo preprosta in nevtralnega okusa, saj se bo na tak okus lažje privadil. Dobro je, da dojenčku najprej uvajamo zelenjavo, žita, meso in ribe, ker imajo ta živila v primerjavi s sadjem nevtralen okus. Zaradi zgodnjega uživanja sadja se lahko zgodi, da bomo imeli z uvajanjem drugih živil težave: dojenček jih bo odklanjal, ker si je zapomnil sladek okus sadja in bodo imela zanj druga živila, kot je denimo zelenjava, premalo izrazit okus, opozarja Čampa.

Z uvajanjem glutena lahko preprečimo celiakijo 

Ko uvedemo že nekaj vrst zelenjave, dodamo v dojenčkovo prehrano tudi žita. Po besedah Andreje Čampa nove prehranske smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke narekujejo, da po dopolnjenem četrtem mesecu in pred dopolnjenim sedmim mesecem, ko je dojenček še vedno pretežno dojen, uvajamo v njegovo prehrano tudi žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves ... ). Tako zmanjšamo nevarnost za razvoj celiakije. Namesto že pripravljenih »instant« žitnih kašic za dojenčke zaradi zagotavljanja pristnih okusov podobno kot pri zelenjavi uvajamo žita v obliki zdroba in kaše, ki jih prej sami skuhamo v vodi.

Bodimo previdni z vlakninami 

Dojenčkova prva škrobna jed je lahko kuhan riž (najboljši je navadni riž - ne »parboiled«, saj lahko prvega skuhamo do mehkega), ki ga skupaj z materinim mlekom ali prilagojenim mlekom pretlačimo v kašo, gosto kot kremna juha. Riž je dokaj nevtralno živilo z malo okusa, zato je za prvo jed najprimernejši. Tako kot druge hrane, ki jo ponujamo dojenčku do starosti enega leta, tudi riža ne solimo in ne sladkarno, ker dojenčki tega ne potrebujejo. Materinemu ali prilagojenemu mleku dodajamo namesto riža tudi na vodi kuhano koruzno kašo (polento), nato pšenični zdrob, proseno in ovseno kašo. Z ajdovo ali pirino kašo, ki sta bogati z vlakninami, je bolje nekoliko počakati. Prehranskih vlaknin je namreč lahko hitro preveč, zato lahko postane blato tekoče neformirano, kar je zaradi dehidracije pri dojenčku lahko nevarno, opozarja Čampa 

Ko smo v dojenčkovo prehrano uvedli nekaj osnovnih živil, začnemo žita kombinirati v mlečnožitne, sadno-žitne in mesnozelenjavno-žitne kaše. Pri tem ne smemo pozabiti, da dojenček potrebuje tudi kakovostne maščobe, predvsem rastlinska olja. Najbolje je, da uporabimo mešanico visokokakovostnih olj (repično, sojino ali koruzno in oljčno olje). Olje dodajamo navadno v zelenjavne-žitne oziroma mesne kaše na koncu priprave, da ohranimo visoko kakovostne maščobne kisline, svetuje Čampa. Na količino obroka 50-200 g dodamo eno žličko olja (8-10 g).

Ko malček je tisto, kar jedo odrasli, ponovno začuti pripadnost družini 

Po dopolnjenem enem letu starosti je čas, da malček postopno preide na družinsko prehrano. Med prvim in drugim letom malček razume ponujeno hrano, kakršno jedo drugi družinski člani, kot znamenje, da spada k družini. Malčki v prvem in drugem letu starosti pogosto odklanjajo hrano, ki jim jo ponudimo z žlico, in hočejo jesti sami. S tem poudarjajo svojo samostojnost. Zelo pomembno je, da spodbujamo samostojno hranjenje, čeprav na začetku večji del obroka konča na slinčku ali tleh, ne pa v malčkovih ustih. »Rešitev je preprosta: pri obroku imejte vedno dve žlički. Z eno naj je malček sam, z drugo mu delno pomagajte vi. Tako boste pomirjeni, ker bo glavnina obroka res končala v njegovih ustih.« pove Čampa o diplomatskih rešitvah za jedilno mizo.

Ne zmedimo malčka s poveličevanjem slaščic

Dojenčkom do enega leta nikoli ne ponujamo kravjega mleka kot samostojnega obroka, soli, sladkorja in medu. Pri malčkih pa se izogibamo sladkorju in slaščicam, slanim prigrizkom in sladkanim pijačam. Sladkarije otroku ne smejo biti nagrada, ker je bil priden in je lepo vse pojedel. Prav tako otroku za kazen ne odrečemo slaščic. Če slaščice prikažemo kot nekaj, za kar si je treba prizadevati in za njih nekaj storiti, si jih bo otrok pretirano želel in bo postal preveč sladkosneden. Zato je najbolje, da smo do slaščic brezbrižni. Sladke jedi namreč povzročajo zobno gnilobo, polne so »hitre in prazne« energije in lahko pozneje v življenju povzročijo prekomerno telesno težo oziroma debelost in prebavne motnje, sklene Čampa.

Vir: mojDOKTOR, www.mydoctor.si

Komentarji