Parazitologija človeka - Paraziti v ekosistemu
Nevarne so tudi premalo kuhane ali surove svinjske klobase.
Na podlagi raziskav DNK trihinel so do danes na različnih geografskih področjih spoznali 11 vrst oz. genotipov trihinel; T. spiralis, T. nativa, T. nelsoni, T. britovi, T. pseudospiralis, T. murreli, T6, T8, T9, T. papuae in T. zimbabwensis. Pri mesojedih arktičnih živalih in ljudeh na tem področju se pojavlja Trichinella nativa. Ljudje se inficirajo z uživanjem inficiranega mesa polarnih medvedov in mrožev. Ta lasnica je bolj odporna proti zamrzovanju kakor vse omenjene trihine. Južnoevropske in afriške mesojede živali so lahko okužene sTrichinella nelsoni. Človek se okuži s to lasnico pri uživanju inficiranega mesa divjih prašičev. Pri sesalcih in pticah lahko parazitira T. pseudospiralis. Zanjo je značilno, da se v mišicah ne encistira. Pri človeku so to trihino prvič našli na Tajskem (longwutiwes in sod., 1998, La Rosa in sod., 2003, Pozio in sod., 2004, Pozio, 2005, Gottstein in sod., 2009).
Toxocara canis, T. cati
Toxocara canis (Werner, 1782) in Toxocara cati (Schrank, 1788) sta askaridna zajedavca psa ali mačke. Kot odrasli glisti lahko zajedata v tankem črevesu teh živali. Človeka pa lahko kjerkoli v telesu zajedajo le ličinke teh glist in povzročajo toksokarozo (toxocarosis). Potujočo ličinko v notranjih organih oziroma sindrom, ki ga povzroča, imenujejo tudi visceralna larva migrans (larva migrans visceralis), v očeh pa očesna larva migrans (larva migrans ocularis). Okužba z ličinkami gliste Toxocara canis je pri človeku pogostejša kakor z ličinkami Toxocara cati.
