Vneto žrelo pri odraslih in kako ga zdravimo? - vprašanja in odgovori!

Svetuje in odgovarja doc. dr. Maja šereg Bahar, dr. med., specialistka otorinolaringologinja



1.DEL

1. V pogovornem jeziku večkrat rečemo, da nas boli grlo. Pravzaprav pa gre za boleče žrelo, ne grlo. Kakšna je pravzaprav razlika?

Žrelo in grlo sta dva različna organa. Žrelo je mišična cev, ki sega od baze lobanje do vhoda v požiralnik, oziroma organ, kjer se križata zgornja dihalna in prebavna pot, torej pot za hrano, tekočino in zrak, ki ga dihamo. Votline žrela dajo glasu barvo, delujejo kot resonančni prostor. Ena pomembnejših nalog žrela je obrambna funkcija. V njem je obilica limfatično-obrambnega tkiva, zbranega v skupkih. To so nebnici ali mandlja, jezični mandelj na korenu jezika in žrelnica v nosnem žrelu. Poleg tega so na sluznici žrela posejani še posamezni drobni skupki limfatičnega tkiva. Slednje je prva obrambna linija telesa pri vdoru tujkov, virusov in bakterij. Izloča obrambne snovi in tako pomaga, da premagamo oziroma se obranimo bolezni. Zaradi mikroorganizmov se v sluznici žrela in mandljih razvije vnetje, ki ga občutimo kot bolečino, draženje, praskanje, pekoč občutek in srbenje, požiranje postane boleče in je lahko zelo ovirano.

Grlo je organ, katerega osnovna naloga je dihanje, je nad sapnikom in omogoča zraku, da pride do spodnjih dihal oziroma pljuč. Kadar izdihani zrak zaniha glasilki, nastane glas. To omogoča glasno sporazumevanje. Naslednja naloga grla je, da poskrbi za zaščito spodnjih dihal. Pri hranjenju in pitju strukture grla povsem zatesnijo vhod v sapnik, da hrana in pijača ne zatekata v pljuča, ampak mimo grla zdrkneta v požiralnik. Pri obolenjih grla smo hripavi, imamo lahko težave z dihanjem, lahko se pojavita zaletavanje ter kašelj pri pitju in hranjenju.  

2. Kateri so najpogostejši vzroki za bolečine v žrelu?  

Bolečina v žrelu se pojavi zaradi akutnega vnetja sluznice, ki nastane zaradi virusne ali bakterijske okužbe sluznice žrela. Pri virusni okužbi sluznice žrela gre za prehlad. Pri tem ima bolnik poleg bolečin v žrelu običajno tudi izcedek iz nosu, zamašen nos, lahko je vzdražena tudi očesna veznica. Bakterijska okužba žrela lahko prizadene sluznico žrela v celoti, pogosteje pa le nebnici, gre za angino. V tem primeru ima bolnik bolečine v žrelu, lahko tudi povišano telesno temperaturo, prehladnih znakov pa ni.   Drugi vzrok za bolečine v žrelu je kronično draženje sluznice žrela zaradi kajenja, alergijskega vnetja, uživanja alkoholnih, gaziranih in mrzlih pijač, vračanja želodčne vsebine do ravni žrela - želodčnega refluksa, zadrževanja v prostorih, kjer so slabe mikroklimatske razmere (močne klimatske naprave, prepih, prah, hlapi čistil in lakov, velike temperaturne razlike).  

3. Ali lahko bolečine v žrelu pomenijo tudi resnejše obolenje? 

Bolečina v žrelu lahko pomeni, da ima bolnik rakavo obolenje. Pozorni moramo biti na bolečino, ki traja dlje od treh tednov, je stalno navzoča, se stopnjuje in poslabša ob hranjenju. Bolečina lahko seva v uho. Lahko se pojavi tudi krvav izpljunek. Bolnik bo morda opazil razjedo ali bulo na sluznici žrela ali ustne votline. V kasnejši fazi se lahko pojavi bula ali oteklina na vratu. V vseh teh primerih je nujno, da bolnik čim prej obišče svojega zdravnika.

4. Ali je priporočljivo samozdravljenje bolečine, praskanja in skelenja v žrelu?  

Včasih lahko bolniki posežejo po samozdravljenju bolečine v žrelu, saj je neprijetna ter otežuje požiranje sline in hrane. To priporočamo predvsem ob virusni okužbi, prehladu. če se jima kasneje pridružita povišana telesna temperatura in splošno slabo počutje, ki traja več kot dva do tri dni, je treba obiskati zdravnika, da presodi, za kakšno obolenje gre in predpiše zdravila. Večina okužb žrela je virusne narave, zdrav odrasel človek lahko preboli tudi do pet virusnih okužb na leto, otroci pa celo do deset. Redkejše so bakterijske okužbe, ki zahtevajo antibiotično zdravljenje. Bakterijske okužbe žrela, angino, je treba zdraviti z antibiotiki, ki jih predpiše zdravnik. Odsvetujemo samozdravljenje z antibiotiki iz starih rezerv ali od soseda.  

Pri kroničnem vnetju sluznice žrela zaradi alergije in drugih dejavnikov, ki dražijo sluznico žrela, se lahko bolniki pri bolečinah in draženju žrelne sluznice prav tako samozdravijo.  

5. Kako si lahko pomagamo sami pri bolečinah v žrelu?  

Uživati moramo dovolj tekočine, najbolje vode ali mlačnih zeliščnih čajev. Prostori, kjer se zadržujemo in spimo, naj ne bodo pretopli in suhi. Nos mora biti prehoden, saj se zrak tu ogreje, navlaži in očisti. Pri dihanju skozi usta lahko suh in hladen zrak dodatno draži sluznico žrela. Izogibati se moramo dražeči hrani in pijači. Lahko uporabimo tabletke za lizanje ali pršila in tekočine, ki delujejo lokalno protivnetno in omilijo bolečino v žrelu. Pri akutni okužbi je pomembno, da si vzamemo čas za počitek, ostanemo doma in se ne naprezamo.  

6. Kdaj obiskati zdravnika?  

Če ima bolnik poleg bolečin v žrelu povišano telesno temperaturo, težko požira in je splošno prizadet, mora obiskati zdravnika.   Pregled pri zdravniku je nujen tudi, ko gre za enega ali več znakov, ki kažejo, da bi lahko šlo za rakavo obolenje (bolečina, ki traja več kot tri tedne in se stopnjuje, moti hranjenje, seva v uho, krvav izpljunek, bula ali razjeda na sluznici ustne votline in žrela, bula na vratu). Na to morajo biti zlasti pozorne osebe z dejavniki tveganja za nastanek raka na območju glave in vratu: kajenje, uživanje alkoholnih pijač, slabe mikroklimatske razmere na delovnem mestu.  

7. Ali je pri angini kdaj potreben kirurški poseg v žrelu?  

Včasih se lahko kljub zdravljenju z antibiotiki pojavi zaplet gnojne angine, tj. absces v žrelu. Na mestu za mandljem oziroma nebnico nastane votlina, polna gnoja. V tem primeru je treba napraviti odprtino, zarezati v sluznico žrela, da gnoj izteče iz votline. Poleg tega mora bolnik jemati še antibiotike. žrelo mora večkrat na dan izpirati z žajbljem ali raztopino, ki omili bolečino in deluje protivnetno, da se abscesna votlina čisti in ne zalepi prehitro. Po prebolelem abscesu v žrelu svetujemo, da se bolnik odloči za operativno odstranitev nebnic, ker obstaja velika verjetnost, da se bo absces v žrelu ob naslednji angini ponovil.  

8. Kdaj se odločimo za odstranitev nebnic?

V zadnjem času so se indikacije za odstranitev nebnic precej zožile. Za odstranitev se odločimo, če ima bolnik več kot sedem dokazanih bakterijskih angin v enem letu ali pet angin vsako leto (dve leti zapored), če se pojavi zaplet ob angini - absces ob mandlju, če povečani mandlji povzročajo motnje dihanja v spanju, če obstaja sum na maligni tumor v mandlju, če so mandlji kronično vnetno spremenjeni in kotišče za infekcijo, ki se lahko širi po telesu.

9. Kako lajšamo bolečine po odstranitvi nebnic?

Eden do dva tedna po operaciji, odstranitvi nebnic, imajo lahko bolniki hude do zmerne bolečine v žrelu. Hujše so ob požiranju in lahko sevajo v uho. Pomembno je, da redno jemljejo zdravila proti bolečinam, ki jih predpiše zdravnik. Zaradi lažjega požiranja naj jih vzamejo pol ure pred jedjo. Uživati morajo dovolj tekočine, ki naj ima sobno temperaturo. Lahko uporabijo tudi pršila ali pastile in tekočine, ki delujejo lokalno in ublažijo bolečino.

10. Kaj lahko naredimo sami, da preprečimo bolečine v žrelu?

Akutne okužbe žrela preprečujemo tako, da krepimo splošno odpornost telesa. Uživamo zdravo prehrano, dovolj pijemo in smo redno telesno aktivni. Pomembna je higiena rok: roke redno umivamo, z umazanimi rokami se ne dotikamo oči in ust, ker tako viruse in bakterije zanesemo na sluznico.

Za preprečevanje kroničnega vnetja žrela odsvetujemo kajenje, uživanje alkoholnih, gaziranih in premrzlih pijač, zdravimo želodčni refluks in alergije in se izogibamo prostorom s slabimi mikroklimatskimi razmerami.

2. DEL

Svetuje in odgovarja Mojca Dobaja, magistra farmacije, specializantka klinične farmacije

1. V lekarni je na voljo velika izbira zdravil in pripravkov za lajšanje vnetega in bolečega žrela. Kaj svetujete bolniku, ko je pred odločitvijo, katero zdravilo izbrati?

Na začetku se z bolnikom pogovorimo o resnosti in trajanju njegovih težav. Glede na to mu lažje svetujemo, kateri pripravek oziroma zdravilo sta najprimernejša zanj. saj je na voljo res pestra ponudba pripravkov in zdravil brez recepta. Nekateri bolniki prisegajo na pastile, drugi na pršila. Pri izbiri so seveda ključni podatki, ali bolnika žrelo že boli ali pa gre le za občutek suhosti ali praskanja.

2. Ali so vsi pripravki in zdravila brez recepta enako učinkoviti?

S pripravki in zdravili brez recepta lajšamo neprijetne znake zaradi bolečega žrela in preprečujemo možnost nadaljnjih okužb. Izbiramo lahko med pastilami, pršili, sirupi, ustnimi vodami za grgranje ali čaji. .Med njimi so razlike v načinu delovanja in seveda tudi v učinkovitosti. Pripravki z gorskim oziroma islandskim lišajem učinkujejo pri bolj blagih težavah, ko gre za občutek suhosti in praskanja v žrelu. Nekatera zdravila delujejo protivnetno in lajšajo simptome vnetja žrela. Zaželeno je, da zdravilo deluje lokalno anestetično. To še dodatno odpravi občutek bolečine in olajša oteženo požiranje. Glede na bolnikove težave izberemo torej pripravek oziroma zdravilo, ki ga potrebuje in mu bo tudi učinkovito pomagalo lajšati težavo.

3. še kakšen nasvet bolniku?

Pomembno je tudi, da bolniku svetujemo, naj se izogiba močnim začimbam, naj vsaj začasno opusti kajenje in začne uživati mehkejšo mlačno hrano.

4. Kako pa si lahko pri vnetem in bolečem žrelu pomagata nosečnica ali doječa mati?

Nosečnica z bolečim žrelom ni v nič kaj zavidljivem položaju, saj je nabor ustreznih zdravil zaradi otrokovega razvoja precej okrnjen. Podatkov o varnosti zdravil med nosečnostjo pogosto niti ni na voljo, zato so zdravila odsvetovana. Podobno velja tudi za doječo mater. Nosečnicam se tudi odsvetujejo pripravki, ki vsebujejo mentol, ter grgranje žajbljevega čaja in pastile, ki vsebujejo izvleček te zdravilne rastline.

Pri vnetem in bolečem žrelu pri nosečnici ali doječi materi se lahko poleg splošnih nasvetov uporabi raztopina za grgranje in izpiranje ust za lajšanje bolečine in oteklin pri vnetju v ustni votlini in žrelu, ki so lahko posledica vnetja dlesni, ustne sluznice in jezika, mandljev, parodontoze ter vnetja sluznice žrela pri prehladih. Ker se raztopina po grgranju ali izpiranju izpljune, deluje le lokalno in nima sistemskih učinkov.

5. Samozdravljenje in nega doma - še kakšen nasvet iz domače lekarne?

Težave z vnetim in bolečim žrelom so pogoste zlasti v zimskem času, saj so lahko posledica prvih znakov prehlada ali suhega zimskega zraka. Vsakemu, ki ima težave, bi svetovala, naj skuša popiti čim več tekočine. še posebej so koristni vroči zeliščni čaji (žajbelj, kamilica, poprova meta), ki jih lahko grgramo ali le vdihujemo njihovo paro. Prav tako lahko grgramo le toplo slano vodo, ki tudi olajša težave. K hitrejšemu okrevanju pripomore tudi uživanje medu ter sadja in zelenjave, ki imata veliko vitamina C. Priporočljivo je še poskrbeti za dodatno vlaženje zraka v spalnici in v prostorih, kjer se dolgo zadržujemo. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na dovolj počitka, saj nam telo sporoča, da ni v najboljši kondiciji.

6. Kdaj naj bolnik vseeno obišče zdravnika?

če težave kljub samozdravljenju v tednu dni ne prenehajo oziroma se stanje bistveno ne izboljša ali pa se celo poslabša, je treba k zdravniku. Z njim se je treba posvetovati tudi, če gre za simptome in znake, kot so huda bolečina pri požiranju, zelo pordela sluznica žrela, povečani in rdeče ebarvani mandlji, ki so največkrat delno ali povsem prekriti z rumenkastimi, zelenkastimi ali belkastimi "otočki", saj gre najbrž za bakterijsko okužbo s streptokoki, ki zahteva zdravljenje z antibiotiki.Tudi telesna temperatura je običajno povišana nad 38 stopinj Celzija, bolnika mrazi, prisotne so tudi močne bolečine v sklepih in mišicah ter glavobol.

7. Koliko časa po začetku jemanja antibiotikov težave izzvenijo?

Bolečina bi morala po dveh ali treh dneh jemanja antibiotikov pojenjati, kljub izboljšanju pa je nujno, da cikel zdravljenja z antibiotiki končamo, saj bi sicer nekaj bakterij utegnilo preživeti in to bi lahko povzročilo nadaljnje zaplete. Po zdravljenju z antibiotiki je priporočljivo zamenjati tudi zobno ščetko. Testiranje z odvzemom brisa žrela je za zdaj glavni način odkrivanja streptokoknega vnetja. Nekateri so bolj nagnjeni k streptokoknemu vnetju žrela kot drugi.

8. Ali antibiotiki pomagajo tudi pri virusnem vnetju žrela?

Antibiotiki ne pomagajo, mnogi pa jih kljub temu jemljejo. Učinka ni, saj delujejo le na bakterije. Lahko se pojavi tudi alergija na izbrani antibiotik ali pa se poruši naravna ustna in črevesna flora, lahko pride celo do kasnejše okužbe. To pomeni, da se nam na sluznicah ust, nosu in prebavnega trakta razmnožijo glivice, ki povzročijo še hujše vnetje, bolečine, hripavost ipd. Takšno vnetje moramo potem zdraviti z antimikotiki, ki niso povsem nedolžna zdravila, zdravljenje pa je lahko dolgotrajno. Pri virusnem vnetju žrela torej skrbimo za lajšanje neprijetnih simptomov in znakov bolečega žrela ter preprečujemo možnost nadaljnjih okužb s pripravki in zdravili brez recepta.

Komentarji