Acai sok je pripravljen iz 100 % sadeža acai, brez dodanega sladkorja. Pridobljen je iz bobičastega sadja z visoko energijsko in prehransko vrednostjo, ki raste na drevesu palme Açai. Oksidativni procesi v našem telesu zaradi prostih radikalov, so med glavnimi vzroki nastanka modernih bolezni.
Priporočen dnevni odmerek
30 do 90 mL soka dnevno, zjutraj na tešče.
Vsebina
946 m
Vsebuje
antioksidante, ki pomagajo v borbi proti prehitremu staranju, maščobe, balastne snovi in fitosterole
Ostale snovi
antociani, prisotni v soku, dajejo antioksidacijsko vrednost. Približno 1% suhe snovi acai-ja tvorijo močni antioksidanti.
vitamin E v soku zadovolji telesno potrebo po vitaminu E. Vitamin E pospešeno deluje z antociani v acai-ju, kar nevtralizira škodljivo delovanje prostih radikalov.
Sladkorji v açai-ju so naravno prisotni v nizkih koncentracijah. V primerjavi z drugim sadjem vsebuje açai visoko koncentracijo proteinov, od 5,7 do 18,2 grama na 100 gramov suhe snovi.
železo, magnezij, kalcij in kalij, ki je uravnotežen z relativno nizko vsebnostjo natrija.
Oksidativni procesi v našem telesu zaradi prostih radikalov, so med glavnimi vzroki nastanka modernih bolezni.
Kako se znajti v množici prehrambenih izdelkov
Koliko beljakovin potrebuje človek?
Če s hrano sprejmemo preveč beljakovin, se en del nalaga v jetrih. Sposobnost telesa, da potrebnih beljakovin ne skladišči, pa je vendarle omejena. Pri napolnjenih zalogah presežek izgori v energijo ali pa se po pretvorbi shrani v obliki ogljikovih hidratov ali maščob. Navadno v organizmu ostane več kot 90 odstotkov beljakovin, ki so bile sprejete prek hrane. To pa znaša le tretjino celotne beljakovinske presnove. Beljakovine so podvržene velikanskemu obnovitvenemu mehanizmu, ki dan za dnem dela v organizmu. V črevesju, mišicah, v krvi - proteini in njihovi gradniki se stalno razgrajujejo, iz aminokislin pa spet nastajajo nove beljakovine. Beljakovina, ki je telo ne uporablja več, se razgradi. Pri tem nastanejo končni produkti, ki vsebujejo dušik, katerega največji delež se izloči z urinom, manjši del z blatom, zelo majhne količine pa še skozi kožo, lase, menstruacijo in spermo.
Navodila za bolnike; Združenje zdravnikov družinske medicine, 2009
