Srčno-žilni sistem, krogotok življenja
Bodi srečen!
Stalni strah, psihični stres, povišan pulz in motnje spanja pomenijo obremenitev življenjskega motorja (srca). Depresija naredi »težo pri srcu« in poslabša možnosti ozdravitve bolnikom, ki trpijo zaradi bolezni srca in ožilja. Še posebej pri bolnikih, ki trpijo za boleznimi koronarnih arterij, srce lahko odpove - pogosto je ta odpoved dokončna. Dolgoletna raziskava Duke University iz Severne Karoline v ZDA je pokazala, da bodo depresivni srčni bolniki z večjo verjetnostjo umrli prej kot nedepresivni srčni bolniki.
Prizadeti zaradi »živčnega zloma« so tisti ljudje, ki ne znajo pravilno ravnati s svojimi čustvi oziroma jim ne dovolijo privreti na dan. Popolnoma naravno je, da po izgubi ljubljene osebe ljudje trpijo za »strtim srcem«. Čas bi moral te duševne rane ozdraviti. Če pa negativnih občutkov, ki se vlečejo dolgo časa, ne predelate, obstaja možnost, da zapadete v resno, tudi življenje ogrožajočo depresijo. Znano je, da skoraj vsak 3 do 5 srčni bolnik trpi zaradi depresij, ki nastopajo pri srčnih bolnikih od dvakrat do trikrat pogosteje kot pri drugi populaciji. Poleg tega pa lahko že bistveno manjše in nepomembne frustracije privedejo do srčnega infarkta, kot. na primer izgubljene enajstmetrovke. Poraz angleške državne reprezentance, ki je na svetovnem prvenstvu leta 1998 izgubila enajstmetrovke proti Argentini, je bil po ocenah britanskih raziskovalcev odgovoren za 25 odstotkov srčnih infarktov, ki so se pojavili pri angleških navijačih tega dne. S takšnim tempom pa so se srčni napadi nadaljevali še nadaljnje tri dni.
Navodila za bolnike; Združenje zdravnikov družinske medicine, 2009
