MOŽGANSKA KAP: Vzroki, Simptomi in Takojšen Odziv

Če karkoli zmoti prekrvitev možganov, so posledice ponavadi hude: nadzor nad gibanjem, zaznavanje, govor in druge duševne ali telesne funkcije so okvarjene, prizadeti pa lahko izgubi tudi zavest. Motnje možganske prekrvitve imenujemo kap. Ločimo dve temeljni vrsti; obe sta lahko smrtno nevarni.

Približno tri četrtine primerov vseh kapi so posledica prekinjenega dotoka s kisikom nasičene krvi v možgane. To vrsto imenujemo ishemična kap, izzove pa jo bodisi tromb (krvni strdek, ki nastane v žili) bodisi embol (strdek, ki ga prinese kri od drugod in se zagozdi v žili).

Pred to vrsto kapi se marsikdaj pojavljajo tranzitorne ishemične atake (TIA) — obdobja nezadostnega pretoka krvi, ki lahko povzročijo nenadno telesno šibkost, nezmožnost govorjenja, dvojni vid ali omotico. Po TIA se obtok in nujna preskrba s kisikom hitro obnovita, tako da se ne razvijejo trajne nevrološke okvare. Pri kapi pa prekinitev prekrvitve traja tako dolgo, da možganske celice odmrejo, kar povzroči nepopravljivo nevrološko škodo.

Slika: Ločimo dve temeljni vrsti možganske kapi.

možganskakap.jpg

Druga temeljna vrsta kapi je hemoragična kap, imenovana tudi možganska krvavitev. Razvije se, če se pretrga možganska anevrizma ali če začne oslabela ali vneta žila v možganih puščati. Naraščanje tlaka, ki ga povzroči pritekanje krvi, umori celice bodisi neposredno bodisi s tem, da prepreči normalno prekrvitev prizadetega predela. Praviloma je posledica silovit glavobol, ki mu včasih sledi izguba zavesti. V nasprotju z ishemično kapjo, ki jo bolniki običajno preživijo, je kap zaradi hude krvavitve v približno 80% usodna.

Video vsebina: Življenje pred in po možganski kapi: Jan Šilec at TEDxFDV.

Zaradi boljšega zdravljenja in večje ozaveščenosti javnosti o nevarnostih visokega krvnega tlaka se celotna umrljivost zaradi možganske kapi v razvitih državah zmanjšuje. Pri nas pa je ozaveščenost žal še vedno pomanjkljiva in kap ostaja med vodilnimi vzroki smrti, skupaj s srčnimi boleznimi in rakom. Je tudi vodilni vzrok invalidnosti. V ZDA pa je npr. drugi najpogostejši vzrok za demenco, takoj za Alzheimerjevo boleznijo.

Okrevanje po kapi je odvisno od lege in ob-širnosti možganske okvare. Nekateri bolniki si popolnoma opomorejo, toda v veliki večini primerov povzroči kap trajno telesno ali duševno invalidnost. Oslabeli bolniki po kapi so tudi bolj dovzetni za okužbe, kot je npr. pljučnica. Poleg tega se po kapi pogosto pojavi depresija, če se ne zdravi, lahko zelo ovira okrevanje.

Simptomi

Simptomi vključujejo:

Nenadna izguba vida, moči, koordinacije, zaznave, govora ali zmožnosti za razumevanje govora. Ti simptomi lahko postanejo sčasoma izrazitejši.
Prizadetost na eni strani telesa, npr. omrtvelost ene strani obraza ali slepota enega očesa.
Nenadna izguba ravnotežja, ki jo lahko spremljajo bruhanje, slabost, kolcanje ali težave s požiranjem.
Nenaden in hud glavobol, ki mu hitro sledi izguba zavesti - to sta znaka kapi zaradi krvavitve.

Posvetujte se z zdravnikom, če:

se vam ali komu drugemu pojavijo znaki kapi. Če simptomi hitro minejo, gre lahko za tranzitorno ishemično atako (TIA), kratko prekinitev možganske prekrvitve, ki je pogost znanilec kapi. Ne prezrite je, kajti zdravniško posredovanje je nujno.

Atlas ogroženih žil

Pogled na možgane z leve strani prikazuje pet velikih žil, ki ta organ preskrbujejo s krvjo. Raztrganje ali zapora katerekoli od njih ali njihovih vej lahko povzroči kap: zaradi nezadostne preskrbe s kisikom tkivo odmre.

Slika: Velika večina kapi prizadene ljudi po 60. letu.

možganskeartierije.jpg

Pojavi se možganska okvara. Glede na prizadeti predel možganov so lahko posledice kapi ohromelost, motnje govora, izguba vida in drugi simptomi.

Vzroki

Ishemična kap se pojavi, kadar krvni strdek onemogoči dotok krvi v del možganov. Zamašena žila je že sicer zožena zaradi dolgoletnega nabiranja oblog, ki je posledica ateroskleroze. Strdek, ki jo dokončno zamaši, lahko nastane na tistem mestu ali pa pripotuje od drugod kot embol, sestavljen iz krvi, oblog ali kakšne druge snovi. Krvni strdki, ki sprožijo kap, lahko nastanejo, če je krvni pretok upočasnjen. Po srčnem infarktu lahko npr. strdki nastanejo na prizadeti steni srca zaradi počasnejšega pretoka krvi v tistem predelu.

Hemoragične kapi so najpogosteje posledica pretrganja oslabelih arterij ali anevrizem v možganih. Arterije so včasih že prirojeno šibke, pogosteje pa oslabijo zaradi obremenjenosti z visokim krvnim tlakom. Poleg tega je lahko hemoragična kap posledica puščanja arterioven-skih malformacij, prirojenega spleta nenormalnih žil v možganih.

Video vsebina: Možganska kap: vzroki, dejavniki tveganja, zdravljenje in preprečevanje.

Velika večina kapi prizadene ljudi po 60. letu. Moške doleti kap pogosteje kot ženske. Med mlajšimi ljudmi je pogostejša hemoragična, med starejšimi pa ishemična kap. Glavni dejavniki tveganja za kap, na katere je mogoče vplivati, so visok krvni tlak, zvišan holesterol (zlasti visok holesterol LDL), sedeči način življenja, debelost, zloraba stimulansov (npr. amfetaminov), kajenje, jemanje kontracepcijskih tablet in stres.

Pogostnost kapi je večja med ljudmi, ki so kdaj prestali TIA, imajo kakšno srčno bolezen (zlasti nedaven srčni infarkt, atrijsko fibrilacijo ali obolelo mitralno zaklopko), čezmerno strjevanje krvi ali sladkorno bolezen.

Diagnostični postopki

Če ima bolnik simptome, podobne možganski kapi, nevrologova naloga ni le potrditev simptomov, temveč mora ugotoviti tudi, za kakšno vrsto kapi gre, opredeliti njeno lego in obširnost možganske okvare. Odločitev o zdravljenju je odvisna od vsega tega. Diagnostične postopke zdravnik praviloma opravi hitro, kajti takojšnje zdravljenje omeji nevrološko okvaro.

Slika: Računalniška tomografija in magnetnoresonančno slikanje sta ključni preiskavi.

Zdravnik najprej pregleda bolnika in, če je mogoče, poizve vse o njegovem zdravju v preteklosti. Običajni pregled obsega pregled očesnega ozadja, osluškovanje nenavadnih šumov nad srcem in vratnimi arterijami, merjenje krvnega tlaka in srčnega utripa ter ugotavljanje moči, zaznave in nevroloških refleksov. Računalniška tomografija in magnetnoresonančno slikanje sta pri možganski kapi najbolj ključni preiskavi.

Zdravljenje

Akutno zdravljenje kapi je treba prepustiti konvencionalni medicini, številni alternativni načini pa lahko prispevajo k preprečevanju kapi in okrevanju po njej.

Konvencionalna medicina

Bolnike z možgansko kapjo nemudoma sprejmejo v bolnišnico, kjer pogosto dobijo zdravila za preprečitev nadaljnje možganske okvare. Ishe-mične kapi običajno zdravijo z antikoagulan-som, imenovanim heparin. Potrebna je lahko nujna operacija, s katero odstranijo kri, ki se je zaradi krvavitve nabrala v možganih, ali podvežejo pretrgano arterijo ali anevrizmo in tako preprečijo nadaljnjo krvavitev.

Ko prestane kritično obdobje, še ostane v bolnišnici, dokler njegovo stanje ni stabilno. Ob odpustu bolnik in zdravnik skrbno pretehtata potrebne ukrepe za okrevanje in preprečitev kapi v prihodnje. Med njimi so ponavadi spremembe prehrane in načina življenja, trajno jemanje zdravil, rehabilitacijsko zdravljenje, lahko tudi operacija za odpravo kritične zožitve arterij.

Posamezniki, ki jih ogroža hemoragična kap, morajo skrbeti za normalen krvni tlak: če je mogoče, samo s prilagoditvijo prehrane in načina življenja, če je potrebno, pa tudi z zdravili. Ti ljudje naj tudi ne bi jemali acetilsalicilne kisline ali ibuprofena. Pri bolnikih, ki so prestali hemoragično kap zaradi raztrganja anevrizme, je včasih mogoče odkriti druge majhne anevrizme ter jih odstraniti ali podvezati. Žal ni mogoče storiti ničesar glede prirojene šibkosti arterij.

Slika: Bolnike z možgansko kapjo nemudoma sprejmejo v bolnišnico.

Za preprečitev ishemične kapi nekaterim bolnikom najprej svetujejo jemanje acetilsalicilne kisline. Ce se to izkaže za neučinkovito, bo zdravnik verjetno predpisal tiklopidin, drugo zdravilo proti strjevanju krvi, ali, kot zadnjo možnost, varfarin. Ljudje, ki jih ishemična kap posebej ogroža zaradi kakšne obstoječe srčne bolezni, morajo za akutne simptome dobivati heparin, za dolgoročno zdravljenje pa varfarin.

Pri nekaterih bolnikih prihaja za preprečitev ishemične kapi v prihodnje v poštev operacija. Najpogostejši poseg je endarteriektomija, s katero odstranijo obloge iz velikih vratnih arterij, ki vodijo v možgane. Za razširitev zoženih možganskih arterij je v uporabi eksperimentalen način, imenovan možganska angioplastika. Poleg nujnega zdravniškega posredovanja in poznejšega spremljanja je tretja ključna sestavina zdravljenja možganske kapi rehabilitacija.

Neposredno po kapi lahko drugi možganski predeli ustvarijo nove nevrološke povezave in do neke mere nadomestijo izgubo zaradi okvare. Intenzivna rehabilitacija poskuša v bistvu pomagati temu dogajanju v možganih. Običajni program obsega govorno terapijo, fizioterapijo in zaposlitveno terapijo.

Dobro duševno počutje bolnikov, njihovih družin in skrbnikov igra pri rehabilitaciji ključno vlogo. Uspešno okrevanje je odvisno tako od kakovosti oskrbe kot od pozitivnega odnosa, ki ga do zdravja ima bolnik. Podporo lahko nudijo tudi skupine za pomoč oz. samopomoč.

Alternativni načini

Poleg opisanih načinov zdravljenja se lahko odločite za pomoč kitajske medicine ali homeopatije pri zapletih po možganski kapi. Akupunkturo pa npr. Svetovna zdravstvena organizacija podpira kot eno od uspešnih smeri rehabilitacije po kapi.

Delo s telesom

Različni načini dela s telesom lahko pomagajo obnoviti gibljivost, izboljšati krvni obtok ter ublažiti mišično napetost in togost po kapi. Med takšnimi so čigong, šiatsu in masaža.

Kiropraktika in osteopatija

Kiropraktika in osteopatija sta dva zelo sorodna manipulativna načina zdravljenja; pri okrevanju po možganski kapi lahko pomagata na številne načine. Z osredotočenjem na uravnavo okostja lahko zmanjšata mišične spazme in togost, izboljšata gibljivost, olajšata nadležne bolečine in omejita nadaljnje nevrološke okvare na najmanjšo možno mero.

Zelišča

Številne znanstvene raziskave so pokazale, da ginko (Ginkgo biloba) povečuje možganski pretok krvi in tako lahko koristi pri zmanjševanju nekaterih zapletov — npr. izgube spomina, motenih mišljenjskih procesov, vrtoglavice in simptomov depresije — ki se lahko pojavijo po kapi. Kaže, da ginko zmanjšuje tudi nagnjenost k nastajanju krvnih strdkov.

Video vsebina: Izboljšajte kognicijo s temi strategijami po možganski kapi.

Tudi za mnoge druge rastline pravijo, da koristijo pri preprečevanju možganske kapi, ker izboljšujejo prekrvitev, zavirajo nastajanje krvnih strdkov, krepijo in tonizirajo žile ter premagujejo aterosklerozo.

Način življenja

Telesna rehabilitacija brez redne, obzirne aerobne vadbe ni mogoča. Za obnovitev izgubljenih gibalnih sposobnosti in ohranjanje voljnih mišic je posebej primerno plavanje v ogrevanem bazenu. Ljudje, ki jih možganska kap posebno ogroža, ne bi smeli kaditi in bi morali uživati malo mastno prehrano. Zelo ogrožene ženske naj ne bi uporabljale kontracepcijskih tablet.

Medicina duha in telesa

Načini, ki naučijo telesne sprostitve in duševne osredotočenosti na zdravljenje, lahko bolnikom po kapi pomagajo pri okrevanju. Poleg tega lahko izboljšajo prenašanje bolečin in olajšajo depresijo ali jezo, ki sta kmalu po kapi pogosti. Koristijo lahko hipnoterapija, meditacija in joga. Nekaterim bolnikom po kapi, ki si prizadevajo znova pridobiti nadzor nad mišicami in gibanjem, lahko koristi biofeedback.

Prehrana

Pravilna prehrana lahko veliko prispeva k preprečevanju možganske kapi, le malo pa k odpravljanju okvar po njej. Toda misleč na preprečevanje velja uživati prehrano, bogato z vitamini, minerali in drugimi hranili, ki pomagajo proti visokemu krvnemu tlaku, čezmernemu nastajanju krvnih strdkov in aterosklerozi.

Med hranili, ki jih velja posebej omeniti pri odvračanju možganske kapi, so kalij, magnezij, vitamin E in esencialne maščobne kisline, ki jih vsebuje ribje olje. Nekatere raziskave nakazujejo, da lahko pred možgansko kapjo varuje tudi selen. Prehrana z malo maščobami pa je verjetno najboljši prehranski ukrep tako proti srčnemu infarktu kot proti možganski kapi.

Strup pajkov kot zdravilo?

Raziskovalci so ugotovili, da lahko sestavine strupa pajkov uspešno omejijo okvaro zaradi možganske kapi. Pajki ohromijo svoj plen tako, da mu vbrizgajo snovi, ki preprečijo delovanje glutamata, snovi, ki pri žuželkah obvladuje mišično gibanje.

Slika: V teku so intenzivne raziskave mešanice toksinov v pajkovem strupu.

Glutamat je tudi v človeških možganih, kjer služi kot pomemben nevrotransmiter, če je prisoten v pravi količini. Po možganski kapi pa prizadete živčne celice oddajo toliko glutamata, da to ubije okoliške celice. Od tod zanimanje za strup pajkov: če njegove sestavine preprečijo delovanje glutamata pri žuželkah, bi lahko njihove različice omejile zaporedje dogodkov, ki po možganski kapi pri ljudeh povzroči odmrtje živčnih celic.

Preprečevanje

Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti možganske kapi so enaki kot tisti za preprečevanje srčnega infarkta. Privzeti je treba navade, ki pripomorejo k zdravju srca in ožilja ter odvračajo aterosklerozo. Med temelji zdravega načina življenja so uživanje živil, ki vsebujejo malo maščob, soli in holesterola, redna telesna dejavnost, obvladovanje telesne teže, redne kontrole krvnega tlaka in holesterola ter nekadilstvo.

Če vas možganska kap zelo ogroža zaradi hude ateroskleroze, visokega krvnega tlaka, srčne bolezni (zdaj ali v preteklosti), TIA ali predhodnih kapi, redno obiskujte zdravnika. Če je poglavitna nevarnost možnost ishemične kapi, bo zdravnik morda svetoval tableto acetilsalicilne kisline na dan za zmanjšanje nagnjenosti k strjevanju krvi.

Vprašanja in odgovori

Kako pogosta je možganska kap?

Možganska kap je vodilni vzrok invalidnosti po vsem svetu in drugi vodilni vzrok smrti. Globalni informativni list o možganski kapi, ki je bil objavljen leta 2022, razkriva, da se je življenjsko tveganje za razvoj možganske kapi v zadnjih 17 letih povečalo za 50 % in zdaj naj bi 1 od 4 ljudi v življenju doživel možgansko kap^[1].

Ali možganska kap vedno povzroči invalidnost?

Zgodnje zdravljenje in rehabilitacija po možganski kapi lahko izboljšata okrevanje in mnogi ljudje ponovno pridobijo veliko funkcij. Najnovejši podatki za Avstralijo kažejo, da ima po možganski kapi nekaj več kot tretjina ljudi invalidnost, ki je vplivala na njihove dnevne aktivnosti^[2].

Kdo je najbolj nagnjen k možganski kapi?

Ljudje, stari 55 let ali več, imajo večje tveganje za možgansko kap kot mlajši ljudje. Afroameriški in latinoameriški bolniki imajo večje tveganje za možgansko kap kot ljudje drugih ras. Moški imajo večje tveganje za možgansko kap kot ženske^[3].

Kakšni so simptomi možganske kapi?

Simptomi vključujejo:

Nenadna izguba vida, moči, koordinacije, zaznave, govora ali zmožnosti za razumevanje govora. Ti simptomi lahko postanejo sčasoma izrazitejši.
Prizadetost na eni strani telesa, npr. omrtvelost ene strani obraza ali slepota enega očesa.
Nenadna izguba ravnotežja, ki jo lahko spremljajo bruhanje, slabost, kolcanje ali težave s požiranjem.
Nenaden in hud glavobol, ki mu hitro sledi izguba zavesti - to sta znaka kapi zaradi krvavitve.

Kako preprečiti možgansko kap v prihodnosti?