Šolar na poti do sebe - Oblikovanje osebnosti
Le tako se bo naučil sprejemati odgovornost za lasten način čustvenega odzivanja.
Zaradi oviranja čustvenega odzivanja doživlja šolar stik s seboj in z okoljem kot ogrožajoč. Vzgoja naj bi pomenila vzpostavljanje tega stika, da bi šolar sam našel sebi ustrezne odzive na izzive okolja. Motnja se kaže že pri pretirani vsiljivosti vedenjskih vzorcev odraslih, ki naj bi jih šolar prevzel po načelu »mora se« in »treba je«, ko sam ne zmore več oblikovati lastnih odzivov. Po opičje posnema vzorce odraslih, da si pridobi njihovo zaupanje. V očeh odraslih je sicer »priden«, vendar ima izprane možgane. Tak šolar ni v nesoglasju z okoljem, pač pa s seboj, saj mora nenehno dušiti lastne notranje pobude. S tem odtujuje del lastne osebnosti in se nehote uči postajati razdvojen v sebi. V njem nastaja notranja napetost, saj ga odrasli silijo, da gleda z njihovimi očmi, posluša z njihovimi ušesi, govori z njihovimi usti in razmišlja z njihovo pametjo. Postaja miselno neokreten in tog, kot da je v srednjeveškem oklepu, da bi se z njim branil pred življenjem. »Oklep« tesnobe pa se največkrat kaže kot težava z dihanjem, hlastanjem po zraku, tiščanjem v prsih itd.
