Prehransko dopolnilo Hmelja, 50 mL

Ker vrednote temeljijo na verovanju in na prepričanjih, imajo izreden vpliv na voljo, mišljenje in ravnanje. Vrednote so običajno okrepitve naših dejavnosti, zlasti ko gre za odločitve med bi - ne bi, zmorem - ne zmorem, znam - ne znam in podobno, včasih pa zavirajo dejavnost, saj so lahko temelj predsodkov, nestrpnosti in zavračanja. Za šolarja so lahko usodne tako okrepitve kot zavrnitve, zato je zelo pomembno, katere vrednote oblikujejo njegova stališča. Če si je za dano okolje izbral negativne vrednote, naj v tem okolju ne računa na uspeh. Takrat bi jih veljalo z močjo avtosugestije preoblikovati, kakor to velja tudi za čustva.

Človek je sicer svobodno bitje, ki razpolaga z lastno voljo in lastno vestjo. Sam je odgovoren za lastno življenje, vendar se pri odločitvah raje drži že preskušenih vzorcev vedenja, ki mu jih ponujajo vrednote. Vrednote pa se nenehno spreminjajo, zato ljudje presojo o primernosti nekega stanja ali vedenja prepuščamo moralno neoporečnim ali verodostojnim ustanovam oz. družbam. Takih ustanov pa ni, saj smo ljudje preveč preračunljivi in preveč pokvarljivi, da bi se iz golega človekoljubja ukvarjali s ponujanjem vrednot.

Običajno so najbolj dvomljive tiste ustanove, ki najbolj glasno razglašajo svojo moralno neoporečnost. Ostanejo nam le lastna vest, družina in morda javna šola, če nima namena zavajati, tj. speljati vode na svoj ideološki ali politični mlin. Moj dvom glede neoporečnosti javne šole se namreč nanaša na večne težnje političnih režimov po vpletanju v javno šolo.