Revmatoidni artritis






Revmatoidni artritis je najbolj pogosta vnetna revmatska bolezen, ki prizadene 1 odstotek prebivalstva, kar trikrat pogosteje pa zbolevajo ženske. Zanj je značilno otekanje sklepov in jutranja okorelost, bistveno pa je dobro nadzorovanje bolezni in - kot poudarjata tokratna sogovornika - redno jemanje zdravil. Na ta način je lahko kakovost življenja bolnika z revmatoidnim artritisom enaka kakovosti zdravega posameznika.


Izraz revmatizem izhaja iz grškega izraza rheurna, ki pomeni tekočino v človeškem telesu, stari Grki pa so bili prepričani, da prav ta povzroča bolečino. Danes pod izrazom revma ali revmatizem poznamo več kot sto različnih bolezenskih stanj, vsem pa so skupne bolečine v mišično-skeletnem sistemu. Te je v svojem življenju občutil že skorajda vsakdo, a vedno vendarle ne gre za revmo. "Vsaka bolečina v sklepih ni nujno revmatičnega izvora. Če težave vztrajajo več mesecev, pa je potreben posvet z družinskim zdravnikom. Bolečine, ki se pojavljajo na primer pri obrabi sklepa ali zunaj klepnem revmatizmu, večino bolečin

Pri vnetnih sklepnih boleznih se pojavijo tipični znaki vnetja. To so oteklina, rdečina, bolečina, toplota nad sklepom in zmanjšana funkcija.


v križu in podobno lahko uspešno obravnava družinski zdravnik. Poleg tega je precej revmatičnih težav prehodnih - po določenem času minejo in je včasih prehitra napotitev k revmatologu povsem nepotrebna" pravi naš sogovornik Dean Sinožič, dr. med., specialist revmatologije, predstojnik oddelka za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo v Splošni bolnišnici Celje. Sogovornik pri tem poudarja, da pa je - v kolikor gre za pojav artritisa (oteklina enega ali več sklepov), ki vztraja več mesecev - potrebna napotitev k specialistu revmatologu.
Tipični znaki vnetja pri vnetih sklepnih boleznih
Pri vnetnih sklepnih boleznih se pojavijo tipični znaki vnetja. To so oteklina, rdečina, bolečina, toplota nad sklepom in zmanjšana funkcija. "Če opazimo te znake, je čas za obisk zdravnika, še posebej, če je prisotna še jutranja okorelost, ki traja dlje kot eno uro. Obisk pri zdravniku je smiseln tudi, če se pojavi t. i. vnetna bolečina v križu, ki se praviloma pojavi pred 45. letom starosti," pove doc. dr. Iztok Holc, dr. med. specialist interne medicine, predstojnik Oddelka za revmatologijo v UKC Maribor in predsednik Revmatološke sekcije SZD. Pri tem sogovornik poudari, da je tipična vnetna bolečina v križu počasi nastajajoča, traja vsaj tri mesece, poslabša se v mirovanju in se pri gibanju izboljša, je tipično nočna bolečina, zaradi katere so bolniki neprespani in prisotna je jutranja okorelost.  

Revmatoidni artritis prizadene 1 odstotek prebivalstva
Revmatoidni artritis sodi med najbolj pogosto vnetno revmatsko obolenje, saj prizadene približno 1 odstotek prebivalcev, kar pomeni, da je v Sloveniji okoli 20.000 bolnikov s to boleznijo. Revmatoidni artritis je kronična, sistemska avtoimuna bolezen, ki poglavitno prizadene sklepe.

Ta bolezen tipično simetrično prizadene najpogosteje male sklepe na rokah in nogah, zapestja, lahko pa prizadene tudi večje sklepe, kot so kolena, ramena in kolke (redkeje). "Vendar ne le periferni sklepi, lahko je prizadeta tudi hrbtenica v vratnem predelu, lahko pa so prizadeti tudi drugi organi, kot so na primer oko, pljuča, periferni živčni sistem, lahko se pojavi tudi vnetje žilja (vaskulitis) ali, ne redko, revmatoidni vozliči," pravi dr. Holc. Za bolezen je sicer poleg otekanja sklepov najbolj značilna dolgotrajna jutranja okorelost, pogosto jo spremljajo neješčnost, hujšanje in zvišana telesna temperatura. Prav omenjeni neznačiIni splošni znaki lahko opozarjajo na pričetek bolezni. V zgodnji fazi bolezni sicer običajno ni videti razvite klinične slike. Kot pravi dr. Holc, je za bolezen "značilno simetrično sklepno vnetje (artritis), ki traja 6 tednov ali več, in se pojavi na treh ali več skupinah sklepov, predvsem malih sklepov prstov rok in stopal. Bolezen praviloma ni hitro napredujoča in je težko napovedati njen izhod, čeprav obstajajo določeni kazalci, ki napovedujejo težji izhod bolezni."
Zdravljenje revmatoidnega artritisa
Kot povesta sogovornika, je revrnatoidni artritis obvezno zdraviti, saj nezdravljena ali slabo nadzorovana bolezen v prvih letih lahko pripelje do nepopravljivih okvar sklepov ali celo notranjih organov, poleg tega je povečana tudi srčno-žilna ogroženost. "Po postavitvi diagnoze je pomembno, da revmatolog in bolnik skupaj sodelujeta pri načrtovanju zdravljenja. Pomembno je, da je bolnik poučen o možnih načinih in tveganjih posameznih načinov zdravljenja,"

Za revmatoidni artritis je sicer poleg otekanja sklepov najbolj značilna dolgotrajna jutranja okorelost, pogosto jo spremljajo neješčnost, hujšanje in zvišana telesna temperatura.

pravi dr. Sinožič in pove, da se pri zdravljenju uporablja t. i. "strategija zdravljenja do cilja", katere cilj je remisija bolezni, kar pomeni, da je bolnik brez simptomov in znakov bolezni, oz. pri nekaterih bolnikih (napredovala bolezen) se zadovoljijo z nizko aktivnostjo bolezni. Ob postavitvi diagnoze revmatoidni artritis se bolnika prične zdraviti s tako imenovanimi klasičnimi sintetičnimi imunomodulatornimi zdravili. V kolikor ne dosežejo cilja zdravljenja, so na razpolago t. i. tarčna "biološka zdravila" (biološki imunomodulatorji), ki so rezervirana za najtežje potekajoče oblike bolezni. Zdravljenje zajema tudi različne oblike fizioterapije in delovne terapije.  

Revmatoidni artritis je obvezno zdraviti, saj nezdravljena ali slabo nadzorovana bolezen v prvih letih lahko pripelje do nepopravljivih okvar sklepov ali celo notranjih organov.
Učinki zdravljenja   prevladajo nad neželenimi učinki
Zdravila za revmatoidni artritis imajo neželene učinke, zato se jih nekateri bolniki otepajo. Kot pove dr. Holc, konkretno zdravila za revmatoidni artritis lahko vplivajo na jetrno funkcijo, kostni mozeg, delovanje ledvic, zmanjšajo odpornost bolnika in povečajo občutljivost za okužbe. Pri tem naša sogovornika poudarita, da imajo vsa zdravila neželene učinke.

V kolikor študije pokažejo, da je škodljivost večja od koristi, zdravilo ne dobi dovoljenja za uporabo. Dr. Sinožič pri tem poudarja, da se z vsakim bolnikom pred predpisom zdravil pomenijo o koristih in tveganjih predpisanih zdravil, ter da imajo vsi bolniki, ki prejemajo imunosupresivna zdravila, redne laboratorijske kontrole in klinične pregled, s pomočjo katerih stranske učinke zdravil hitro zaznajo.
Sicer pa dr. Sinožič še pove, da bolnike spodbujajo, da redno prejemajo zdravila, saj ocenjujejo, da okoli 50 odstotkov bolnikov predpisanih zdravil ne prejema redno.
"Zdrav način življenja resda pozitivno vpliva na potek bolezni, vendar je žal brez zdravil izhod praviloma slab," zaključi dr. Holc.
Kakovost življenja je lahko enaka kot pri zdravem posamezniku
Zanima nas še, kakšna je kakovost življenja posameznika, ko se postavi diagnoza revmatoidnega artritisa. Dr. Holc nam pove, da je pri bolniku, ki je dobro voden in katerega bolezen jim uspe zadržati v fazi mirovanja, kakovost življenja lahko

Pri bolniku, ki je dobro voden in katerega bolezen strokovnjakom uspe zadržati v fazi mirovanja, je kakovost življenja lahko podobna ali enaka kakovosti zdravega posameznika.
  

podobna ali enaka kakovosti zdravega posameznika. In nasprotno, v kolikor bolezni ne uspe zadržati v fazi mirovanja, je kakovost življenja lahko izrazito okrnjena, nekateri bolniki so tako povsem odvisni od pomoči drugih oseb.

Teh je, kot poudari dr. Holc, z novim načinom zdravljenja vse manj. Oba sogovornika spodbujata zdrav življenjski slog, predvsem je pomembno gibanje, ki izboljša mišični tonus, stabilnost in gibljivost sklepa.

vir: Eko Dežela, marec 15, Špela Šimenc

Komentarji