Antibiotiki so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb. Vendar pa naj se antibiotiki uporabljajo le v skrajnih primerih - ko je to res nujno potrebno, saj prekomerna uporaba le-teh lahko privede do odpornosti/rezistence bakterij, kar lahko zdravljenje prihodnjih okužb naredi še posebej težavno, predvsem pa manj učinkovito.
ANTIBIOTIKI: Kaj so antibiotiki? | Vrste okužb | Neželeni učinki antibiotikov | Kdaj antibiotikov ne uporabljati? | Vrste antibiotikov | Izbor antibiotikov | Medsebojne interakcije | Antibiotična REZISTENCA - vir VSEH TEŽAV! | Vprašanja in odgovori | Viri/reference
Beseda antibiotik pomeni "proti življenju". Antibiotiki so zdravila, ki pomagajo zaustaviti ali zdraviti razvoj okužbe, ki jih povzročajo bakterije v človeškem organizmu. To naredijo tako, da preprečijo razvoj bakterij ali preprečijo njihovo podvajanje oziroma razmnoževanje. Vsako zdravilo, ki ubija mikrobe v človeškem organizmu, je poznan kot antibiotik.
Preden so znanstveniki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja prvič odkrili antibiotike, je sorazmetno veliko ljudi umiralo že zaradi manjših bakterijskih okužb, kot denimo posledica streptokokne obužbe grla, zelo tvegana pa je bila tudi vsaka operacija.
Ko pa so v štiridesetih letih 20. stoletja postali dostopni antibiotiki, se je pričakovana življenjska doba prav na račun tega podaljšala, operacije so postale varnejše in ljudje so lahko preživeli nekoč smrtonosne okužbe.
Kaj antibiotiki lahko zdravijo in česa ne?
Večina bakterij, ki živijo v vašem telesu, je neškodljivih, nekatere so celo koristne in sobivajo z vami v prebavnem traktu.
Video vsebina: kako antibiotiki delujejo?
Kljub temu pa lahko bakterije izven prebavne cevi naredijo veliko škode in okužijo skoraj vsak organ, na srečo lahko antibiotiki pri tem zelo uspešno pomagajo.
To so vrste okužb, ki jih je mogoče zdraviti z antibiotiki
- vnetja ušes in sinusov
- okužbe ustne votline
- kožne okužbe
- meningitis (otekanje možganov in hrbtenjače)
- vnetje grla
- okužbe mehurja in ledvic
- bakterijske pljučnice
- oslovski kašelj
- Clostridioides difficile
Samo bakterijske okužbe je mogoče zdraviti z antibiotiki. Prehlad, gripa, kašelj, nekatere okužbe bronhijev, boleče grlo in trebušno gripo povzročajo virusi, ki pa jih ni mogoče eliminirati z antibiotiki. Antibiotiki jih žal ne bodo mogli pozdraviti, žal pa ni vedno jasno, ali je okužba virusna ali bakterijska, zato je pred pričetkom uspešnega zdravljenja potrebna kvalitetna diagnostika. Včasih bo zdravnik opravil preiskave, preden se bo odločil, kakšen tip zdravljenja potrebujete.
Nekateri antibiotiki delujejo na veliko različnih vrst bakterij, drugi ciljajo samo na specifične.
Neželeni učinki, povezani z antibiotiki
Antibiotiki spadajo v skupino zdravil in tako kot preostala zdravila imajo tudi antibiotiki stranske učinke.
Da se prepričate ali je jemanje določenega zdravila varno in brez interakcij je zelo priporočljivo, še posebej če jemljete veliko zdravil, da se posvetujete o tem z zdravnikom ali specializiranim farmacevtom.
Alergijske reakcije: vsako leto je več kot 140.000 obiskov urgentnih oddelkov samo zaradi reakcij na antibiotikev Ameriki. Skoraj štirje od petih obiskov urgentne službe zaradi stranskih učinkov, povezanih z antibiotiki, so posledica alergijske reakcije. Te reakcije lahko segajo od blagih izpuščajev in srbečice vse do resnih kožnih reakcij z mehurji, otekanja obraza in grla ter posledičnih težav z dihanjem.
Video vsebina: stranski učinki antibiotikov
Zmanjšanje nepotrebne uporabe antibiotikov je najboljši učinkovit način za zmanjšanje tveganja neželenih učinkov antibiotikov. V kolikor že posznate svoje alergije morate zdravniku povedati o morebitnih preteklih reakcijah na zdravila ali alergijah.
C. difficile: C. difficile je vrsta bakterije (klic), ki povzroča drisko. Če jemljete antibiotike, se ravnotežje "dobrih" bakterij, ki ščitijo pred okužbo in živijo v sožitju s človekom v prebavnem traktu popolnoma uniči - bakterijska flora je z jemanjem antibiotikov popolnoma porušena.
V tem času neravnotežja lahko zbolite za številnimi bakterijami, tudi za C. difficile. Bakterije lahko prenesete v svoj organizem s kontaminiranih površin ali pa se z njimi infestirate iz zdravstvenega okolja. Najbolj ogroženi so ljudje, zlasti starejši odrasli, ki jemljejo antibiotike in so deležni tudi zdravniške oskrbe.
Odpornost na antibiotike: uporaba antibiotikov lahko poveča tveganje, da bakterije postanejo proti njim odporne. Na antibiotike odporne okužbe so lahko zelo resne in jih je posledično težko zdraviti - pogosto je potrebno bolnišnično zdravljenje.
Antibiotiki in alkohol
Jemanje zdravil in sočasno pitje alkohola je nekaj, čemur se za vsako ceno izogibajte.
Antibiotiki v kombinaciji z alkoholom v večini primerov ne povzročajo življenjsko nevarnih interakcij, vendar se ideje o sočasnem uživanju alkohola in antibiotikov izogibajte.
Metronidazol v kombinaciji in alkohol je sila neprimerna kombinacija in se jo vsekakor izogibajte. Metronidazol je antibiotik, ki se uporablja pir specifičnih dentalnih in vaginalnih okužbah.
Podobna opozorila veljajo za antibiotik tinidazol, ki se pogosto uporablja pri izredno trdovratni bakteriji Helicobacter Pylori. Prekinitev uživanja alkohola naj traja še nekaj dni po prenehanju uporabe omenjenih antibiotikov.
Kdaj NE uporabljati antibiotikov?
Antibiotiki niso vedno prava izbira za vsako okužbo. Na primer, večina bolečega grla, kašlja in prehladov, gripe, COVID-a ali akutnega sinusitisa je virusnega izvora (ne bakterijskega) in posledično ni potrebe po uporabi antibiotikov. Te virusne okužbe so »samoomejitvene«, kar pomeni, da se vaš lastni imunski sistem običajno aktivira in se odločno ubrani pred virusom.
Video vsebina: kdaj antibiotikov ne uporabljajte?
Napačna in nesmotrna uporaba antibiotikov za tretiranje virusnih okužb lahko poveča tveganje za odpornost na antibiotike. Bakterij, odpornih na antibiotike, sčasoma antibiotik ne more v celoti zavreti oziroma učinkovito uničiti, čeprav je antibiotik morda deloval učinkovito, preden se je pojavila rezistenca. To lahko tudi zmanjša vaše možnosti za učinkovito zdravljenje v bodoče.
Uporaba nepotrebnih antibiotikov prav tako predstavlja tveganje za neželene učinke.
Pomembno je, da ne delite svojega antibiotika ali jemljete zdravila, ki je bilo predpisano nekomu drugemu, in ne shranite antibiotika, da bi ga uporabili naslednjič, ko zbolite.
Najpogostejše vrste antibiotikov
Najpogostejše vrste antibiotikov so penicilini, makrolidi, cefalosporini, tetraciklini, glikopeptidi in fluorokinoloni.
Video vsebina: vrste antibiotikov v 7 minutah.
Penicilin velja za prvi antibiotik, ki so ga razvili, in je še vedno ena izmed najpogosteje uporabljenih vrst. Makrolidi se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb v dihalih in prebavilih. Cefalosporini se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb v sečilih in možganih. Fluorokinolon je najmočnejši antibiotik in se uporablja za zdravljenje težjih bakterijskih okužb.
Penicilini se običajno uporabljajo za zdravljenje nekaterih bolezni kože, uspešno se zdravi tudi okužbe srednjega ušesa ter okužbe ledvic in krvi.
Cefalosporine se izredno pogosto predpisuje ljudem, ki so alergični na penicilinski tip antibiotika - cefalosporini so namenjeni zdravljenju okužb, kot so gonoreja, medenična vnetna bolezen in sinusitis.
Tetraciklini se uporabljajo za zdravljenje več različnih bakterijskih okužb, vključno z okužbami prsnega koša, sečnice in medenice, pa tudi vnetnih kožnih stanj. So široko spektralni antibiotiki.
Makrolidi delujejo tako protivnetno kot tudi imunomodulatorno ter lahko zdravijo okužbe kože, mehkih tkiv, dihal in spolno prenosljive okužbe.
Fluorokinoloni se uporabljajo za boj proti bakterijskim okužbam, ki sopogosto življenjsko nevarne ali jih je težko zdraviti, vendar so povezane z bakterijsko rezistenco.
Sulfonamidi - se uporabljajo v primeru, da prvotna uporaba antibiotikov ni uspešna ali pa je kontraindicirana.
Glikopeptidi - se uporabljajo v primeru, da prvotna uporaba antibiotikov ni uspešna zaradi bakterijske rezistence. Uporabljajo se tudi pri gram pozitivnih bakterijah.
Primer glikopeptidnega antibiotika: Vankomicin.
Rezistenca za antibiotike
- rezistenca bakterij na antibiotike velja za zelo velik globalni izziv.
- antibiotična rezistenca bakterij je dejstvo, ki lahko doleti vsakogar, v razviten ali nerazvitem svetu
- rezistenca bakterij je nekaj, kar se dogaja po naravni poti, prekomerno predpisovanje antibiotikov pa tovrsten proces le pospešuje
- bakterijska rezistenca privede do večje smrtnosti, med drugim pa tudi do daljših bolniških staležev, višjih stroškov za zdravstvo in daljših hospitalizacij.
Video vsebina: kako izgleda rezistenca na antibiotike (poučno)
Rezistenca na antibiotike je širom po svetu postal resen in vse bolj obširen problem - tako je prekomerna uporaba antibiotikov privedla do tega, da je problem tudi zdravljenje povsem navadnih nalezljivih bolezni.
V predelih sveta, predvsem nerazvitih, kjer je mogoče antibiotike kupiti mimo zdravnika je stanje antibiotične rezistence na splošno še toliko večje.
Odpornost na antibiotike pospešuje zloraba in prekomerna uporaba antibiotikov, pa tudi slabo preprečevanje in obvladovanje okužb. Na vseh ravneh družbe je mogoče sprejeti ukrepe za zmanjšanje porabe antibiotikov, še posebej, če to ni nujno potrebno.
Kaj lahko naredite sami?
- probiotike uporabite le v primeru, ko je to nujno potrebno in vam jih predpiše zdravnik ali specialist
- nikoli ne zahtevajte antibiotične terapije, če vam zdravnik obrazloži, da to v vašem primeru ni potrebno
- nikoli ne podarjajte svojih antibiotikov nekomu drugemu
Video vsebina: antibiotiki in bakterije - boj proti rezistenci bakterij.
- delujte preventivno - umivajte si roke, preprečujte bližnje kontakte z osebami ki so prehlajene ali kako drugače inficirane, redno se cepite in si pripralvjajte prehrano z upoštevanjem higiene.
- priprava hrane naj bo skladna s smernicami.- ločiti je potrebno kuhano hrano od surove in neprekuhane; živila je potrebno shranjevati pri nižjih temperaturah, uporabljajte prehrano, katera je bila vzgojena brez uporabe antibiotikov
Kaj lahko naredijo zdravniki / specialisti?
- preprečiti je potrebno širjenje okužb tako, da se vzdržuje redna higiena, higiena okolja v katerem delate in higiena instrumentov
- predpisovanje antibiotikov naj bo le takrat, ko je to resnično nujno potrebno, skladno s smernicami predpisovanja
- sporočajte novo ugotovljene rezistence svojim nadrejenim
- komunicirajte s svojim pacientom, kako jemati antibiotik, kako se izogniti nepravilni rabi in kakšne se nevarnosti uporabe antibiotikov
- poučite pacienta, kako se izogniti infekcijam - porimeri tematik: cepljenje, redno umivanje rok, varni spolni odnosi, zaščita ust in nosa ko kihate.
Kaj lahko naredi kmetijski sektor?
Da bi se kar najbolje zaščitili pred antibiotično rezistenco, se držite sledečih nasvetov:
- antibiotike naj se daje živalim le pod strogim nadzorom veterinarja
- antibiotiki niso namenjeni preventivi, zato se jih v takšnem primeru ne predpisuje
Video vsebina: kako izgleda rezistenca na antibiotike v kmetijstvu (poučno)
- antibiotike se ne daje za namene stimulacije hitrejše rasti
- izboljšajte higieno skozi celoten postopek reje
- preprečite možnosti infekcije, še preden se ta zgodi.
Najnovejša dognanja
Čeprav je v razvoju nekaj novih antibiotikov, žal noben od njih ne bo učinkovit proti najnevarnejšim oblikam bakterij, odpornih na antibiotike.
Glede na enostavnost potovanj in letalskih prevozov, je odpornost na antibiotike postala svetovni problem, ki zahteva prizadevanja vseh držav in vseh vlad.
Pri izbiri antibiotika zdravniki upoštevajo tudi naslednje:
- Narava in resnost okužbe
- Stanje imunskega sistema osebe (kako dobro lahko zdravilo pomaga v boju proti okužbi)
- Možni neželeni učinki zdravila
- Možnost alergij ali drugih resnih reakcij na zdravilo
Kako izbrati pravi antibiotik?
Vsak antibiotik je učinkovit proti določenim vrstam bakterij, nekateri antibiotiki pa os širokospektralni, kar pomeni, da delujejo na več različnih tipov bakterij hkrati. Pri izbiri antibiotika za zdravljenje osebe z okužbo zdravniki ocenijo, katere bakterije so verjetno vzrok. Na primer, nekatere okužbe povzročajo le določene vrste bakterij. Včasih je en antibiotik predvidljivo učinkovit proti vsem bakterijam, ki najverjetneje povzročajo okužbo, zato nadaljnje testiranje morda ni potrebno.
Slika: antibiotike predpisuje zdravnik ali specialist.
Če lahko okužbe povzroči veliko različnih vrst bakterij ali bakterij, ki niso predvidljivo dovzetne za antibiotike, mora laboratorij identificirati okuženo bakterijo iz vzorcev krvi, urina ali tkiva, odvzetega osebi. Okužene bakterije se nato testirajo na občutljivost za različne antibiotike. Rezultati teh testov običajno trajajo dan ali dva in zato ne morejo voditi pri začetni izbiri antibiotika, če je treba okužbo zdraviti takoj. V takih primerih zdravniki običajno začnejo zdravljenje z antibiotikom, ki je učinkovit proti bakterijam, ki najverjetneje povzročajo okužbo. Ko so rezultati testov nazaj, zdravniki po potrebi spremenijo antibiotik.
Vprašanja in odgovori
Za kaj se uporabljajo antibiotiki?
Antibiotiki so zdravila, ki se borijo proti okužbam, ki jih povzročajo bakterije pri ljudeh in živalih, tako da bodisi bakterije deaktivirajo, bodisi otežijo njihovo rast in razmnoževanje, bodisi omogočijo modifikacijo bakterijske stene[1].
Kdaj naj jemljem antibiotike?
Antibiotiki zdravijo SAMO določene okužbe, ki jih povzročajo bakterije, kot so: vneto grlo, urinarne infekcije, oslovski kašelj...
Antibiotiki NE delujejo na viruse, zato antibiotikov v takšnih primerih ne uporabljamo.
Virusi povzročajo sledeče:
- prehlad in posledično izcedek iz nosu, z rumenim ali zelenim izcedokom
- večina bolečega grla (razen boleče grlo na račun strpeptokokov)
- gripa
- večina primerov prehladov (bronhitis)[2].
Kako se imenuje najmočnejši antibiotik?
Zadnja obrambna linija, ki je trenutno poznana v svetovnem merilu kot najučinkovitejša zaščita pred bakterijami, ki povzročajo bolezni, je pravkar dobila novega "bojevnika": vankomicin 3.0. Njegov predhodnik je poznan kot vankomicin 1.0 in ta se je do pred nedavnim uporabljal za boj proti nevarnim okužbam, kot denimo okužba z trdovratnim Staphylococcus aureus[3].
Viri in reference
Vir: Družinski zdravstveni vodnik. Konvencionalno in alternativno zdravljenje, Dr. Jajo Lajovic, Založba Mladinska knjiga
1. Antibiotic Use Questions and Answers - https://www.cdc.gov
2. Antibiotic Do’s & Don’ts - https://www.cdc.gov
3. Superantibiotic is 25,000 times more potent than its predecessor - https://www.science.org
