Poletje in prebavne težave - 10 nasvetov, kako se jim izogniti!

Ali ste prisiljeni svoje aktivnosti prilagajati delovanju vašega prebavnega sistema? Ali zavračate povabila k socialnim srečanjem in se izogibate družabnim dejavnostim, ker se bojite kakšne sramotne nezgode? Lahko ste prepričani, da niste edini, katerih težave so prebavne motnje.

Kaj so prebavne težave? | Enostavna rešitev težav | Najpogostejše prebavne težave | Resnejše težave | Kako do olajšanja? | Prebavnje motnje in COVID | KALKULATOR vlaknin | Vprašanja in odgovori | Viri/reference

Kaj so prebavne težave?

Obstaja veliko različnih vrst prebavnih težav, zato se pogosto zgodi, da jih lahko pomotoma pomešate in ko se pojavijo morebiti ne znate pravilno odreagirati.

Pravilna reakcija na težave prebavnega trakta lahko pomeni razliko med prijetnimi ali malo manj prijetnim, a vsekakor zasluženim dopustom. 

Pomembno je poznati pogoste prebavne težave (črevesne težave) ter njihove simptome – tako boste vedeli, kdaj se je nujno potrebno pogovoriti z zdravnikom. 

Najpogostejše prebavne težave

- Kronično zaprtje – do njega najpogosteje pride, ko debelo črevo ne more pomikati blata skozi preostanek prebavnega trakta. Lahko se pojavijo bolečine v trebuhu, napihnjenost ter redkejše odvajanje blata (ki je tudi bolj boleče kot običajno).

Zadostna količina vlaknin, vode in telesne vadbe bo verjetno pripomogla k lajšanju zaprtja, v hujših primerih pa je potrebno poseči tudi po zdravilih. Prebavne motje, ot denimo zaprtje boste tako uredili že z nekaj preprostimi triki, predvsem pa s samodisciplino. 

- Preobčutljivost oz. intoleranca na hrano – pojavi se, ko vaš prebavni sistem ne prenaša določene hrane. Za razliko od alergij na hrano, ki lahko povzročijo koprivnico in težave z dihanjem, preobčutljivost na hrano vpliva le na prebavo.

Simptomi vključujejo: napihnjenost in/ali krče, drisko, glavobole, zgago, razdražljivost, pline, bruhanje. Običajno se intoleranca diagnosticira z vodenjem in pregledom dnevnika hrane, zato si zabeležite kaj in kdaj jeste, kar vam lahko pomaga določiti izvor težav.

Ena od bolj znanih vrst intolerance na hrano je celiakija. Prebavne težave pri slednji povzroči zaužiti gluten (beljakovina v pšenici, ječmenu in rži). Ljudje s celiakijo morajo upoštevati dieto brez glutena, da preprečijo nadaljnje poškodbe tankega črevesa.

- Zgaga – povzročijo jo želodčne kisline, ki se vrnejo nazaj v požiralnik, zaradi česar pride do bolečin ter pekočega občutka v prsih, požiralniku in grlu. V primeru pogostejše zgage, trpite morda za gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB).

Simptomi slednje pa vključujejo: nelagodje v prsih, suh kašelj, kisel okus v ustih, vneto grlo, težave pri požiranju.

- Vnetje črevesja – poznamo dve vrsti kronične vnetne črevesne bolezni, in sicer

1). crohnovo bolezen, ki prizadane celoten prebavni trakt, najpogosteje pa prizadene tanko in debelo črevo, ter

2). ulcerozni kolitis, ki prizadene zgolj debelo črevo. Navedeni bolezni lahko povzročita splošnejše prebavne težave, kot so bolečine v trebuhu in driska, drugi simptomi pa lahko vključujejo: utrujenost, počasno gibanje črevesja, izgubo apetita in posledično hujšanje, nočno znojenje, rektalno krvavitev. Čim prejšnje diagnosticiranje ter zdravljenje zmanjša nadaljnje poškodbe prebavil.

Resnejše težave

Nekateri simptomi prebavnih težav so resnejši od drugih in jih je potrebno obravnavati urgentno. Ti simptomi vključujejo: krvavo blato, neprekinjeno bruhanje, hude trebušne krče, potenje, nenadno oziroma nenamerno hujšanje. Ti simptomi so lahko znak okužbe, žolčnih kamnov, hepatitisa, notranje krvavitve ali raka.

V primeru tovrstnih težav je potrebno kar najhitreje obiskati osebnega zdravnika ter zahtevati pregled pri gastroenterologu – tj. zdravniku, specializiranemu za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni prebavnega sistema.

Kako do olajšanja?

Video: splošni napotki, kako si hitro in enostavno pomagati pri prebavnih težavah. 

Zdravnik vam lahko predlaga prehranske smernice ter predpiše zdravila za izboljšanje prebavnih težav. Toda tudi sami lahko naredite pozitivne spremembe, ki bodo pripomogle k večjemu udobju in sproščenosti. Strokovnjaki za dobro prebavo tako priporočajo sledeče:

1. Pripravite si načrt obvladovanja vaših prebavnih težav

Vaš osebni zdravnik bo določil vzroke za vaše prebavne težave in predpisal načrt in načine zdravljenja.

To lahko vključuje tako jemanje zdravil, izogibanje nekaterim živilom in sprejetje nekaterih novih navad, tudi prehranskih. Poskusite svoje zapiske z navodili, pripombami in dognanji razvrstiti v "to-do" seznam. Zapiske redno pregledujte in si zapišite vsa vprašanja, ki jih želite naslednjič zastaviti svojemu zdravniku.

2. Opazujte, katera živila vam povzročajo prebavne težave

Marsikaj lahko sproži prebavne motnje; t.i. sprožilci pa se razlikujejo od osebe do osebe. Poskusite natančno določiti lastne sprožilce tako, da si zastavite naslednja vprašanja: Katera hrana, pijača in prehranjevalni vzorci se zdi, da motijo​​vaš prebavni trakt? Kava, mlečni izdelki in gazirane pijače lahko na primer sprožijo pline ali drisko. Vprašajte se tudi, katera zdravila (na recept ali brez recepta) povzročajo poslabšanje vaših prebavnih težav? Katera zdravila pomagajo? Zabeležite si, kako določena zdravila vplivajo na vas in se o tem pogovorite s svojim zdravnikom.

Ali se zdi, da nekateri dogodki in situacije sprožijo vaše prebavne težave? Ali nanje vplivajo potovanja ter stres? Ali so vaše prebavne težave vezane na menstrualni cikel ter hormone?

V kolikor ugotovite, da med tovrstnimi dogodki in vašimi prebavnimi težavami obstaja povezava, jih boste lahko predvideli ter se na prebavne težave vsaj pripravili oziroma se jim celo izognili.

Video: Ali imate težave z intoleranco? Preverite, katerih 5 intoleranc na sestavine prehrane so najpogostejše.

 

Da boste lažje vzpostavili te povezave, vodite dnevnik o tem, kaj jeste in pijete, katera zdravila in dodatke jemljete ter dnevne dogodke v vašem življenju. Sčasoma boste morda opazili povezavo med enim ali več od teh dejavnikov in epizodami vaših prebavnih težav.

3. Uravnotežena prehrana za zdravo prebavo

Pravilna prehrana lahko pomaga preprečiti prebavne težave ali pomiriti prebavni sistem, ko se težave razplamtijo. Upoštevajte zdravnikova navodila, kaj jesti in čemu se izogibati. Bodite pozorni na velikost porcij, pa tudi na to, kako pogosto in kako hitro jeste.

Vaš vsakodnevni jedilnik morate prilagoditi glede na vzrok vaših prebavnih težav ter se izogibati hrani, na katero ste občutljivi. Priporočamo, da v svojo prehrano dodajate več vlaknin. Slednje namreč pripomorejo k rednemu odvajanju blata ter pomagajo pri preprečevanju napihnjenosti, plinov in driske.

Čez dan je priporočljivo jesti več manjših obrokov, da preprečite nenadno krčenje črevesja, ki ga lahko povzročijo veliki obroki.

4. Poskrbite za hidracijo

Voda je bistvena za dobro zdravje in normalno delovanje črevesja, saj pomaga ohranjati blato mehko, a čvrsto. Izogibajte se pitju pijač, kot so kava in gazirane sladkane pijače, še zlasti če sumite, da vam povzročajo prebavne težave.

Še posebej v primerih driske je pomembno, da pijete veliko tekočine ter se tako izognete dehidraciji. Dobra izbira so voda in športne pijače (ki nadomeščajo izgubljene minerale, imenovane elektroliti), medtem ko kofein in alkohol dehidracijo zgolj poslabšujeta.

Vnos tekočin je še zlasti pomemben v vročem vremenu ter ob intenzivni telesni vadbi.

V izogib t.i. »popotniški driski« se izogibajte potencialno onesnaženi vodi. Med potovanji pijte ustekleničeno vodo, sok ali športne pijače.

5. Dobra higiena za zdravo prebavo

Po uporabi kopalnice ter pred jedjo ali pripravo hrane si ne pozabite vedno umiti rok z milom in toplo vodo. Tako poskrbite za osebno higieno ter preprečiite prenos potencialno nevarnih bakterij v vaš organizem.

6. Urgentni primeri in izogibanje zadregam

Nesreče se vedno dogajajo, zato bodite pripravljeni, da boste imeli doma, v službi, šoli in na poti pri roki najnujnejše pripomočke.

Med vašimi pripomočki naj ne manjka:

• Hitro delujoča zdravila ter prehranska dopolnila (pri napihnjenosti ali driski)
• Vlažni potovalni robčki
• Dodaten par spodnjega perila
• Vložki za enkratno uporabo ali spodnje perilo za inkontinenco
• Plastične vrečke za odstranjevanje umazanih robčkov in oblačil

Te rezervne pripomočke shranite v torbico, avto, kovček in pisalno mizo na delovnem mestu, tako da bodo vedno pri roki za rešitev morebitnih težav in zadreg.

7. Obvladajte stres

Ali se vam zdi, da stres povzroča ali poslabša vaše prebavne težave? Črevesne težave lahko prekomeren stres le še poslabša, zato je izogibanje stresnim dejavnikom smiselna in pametna življenska odločitev. Pogosto to vodi tudi do odločitev, ki se tičejo delovnega mesta, saj je tudi neprimerno delo za vas vir, ki lahko predstavlja največji problem pri obvladovanju ravn stresa v vašem življenju. Zdravje je pomembno pri opravljanju vsakršne naloge v življenju, žal se tega pogosto zavemo šele takrat, ko ga izgubimo. 

Video: ali menite, da stres vpliva na prebavo ali na razvij s prebavo povezanih bolezni? Stre resnično prepričani, da je odgovor ne?

 

Pri odpravi stresa so učinkovite sproščujoče aktivnosti, kot so telesne vadbe, joga, meditacija ali različni hobiji, vsakršno dejavnost pa prilagajajte svojim individualnim potrebam.

V primeru, da se ob obisku joga studija ne počutite dovolj sproščene, lahko poizkusite z vadbo joge v zasebnosti svojega doma.

8. Poiščite podporo, zdravnik vam lahko koristno svetuje kako urediti prebavo!

Kako urediti prebavo? Ne poskušajte skrivati prebavnih težav pred družino in prijatelji. Pomagajte jim razumeti, kako, kdaj in zakaj prebavne težave vplivajo na vas. Pojasnite jim, kaj lahko storijo, da vas čustveno in praktično podprejo.

Včasih pomaga tudi povezovanje z drugimi ljudmi, ki trpijo za podobnimi prebavnimi težavami. Podporna skupina (osebno ali na spletu) vam lahko pomaga prekiniti izolacijo in zagotoviti prostor za izmenjavo idej in podpore. Vprašajte svojega zdravnika ali lokalno bolnišnico, ali vam lahko priporoči skupino, ki bi vam ustrezala.

9. Prevzemite nadzor nad svojimi prebavnimi težavami

Sodelujte z zdravnikom na način, da mu posredujete podrobne informacije o vašem stanju; zastavite mu vprašanja glede programa zdravljenja. Če zdravilo, ki vam ga je predpisal zdravnik, ni učinkovito ali ima nesprejemljive stranske učinke, se ponovno oglasite pri zdravniku ter zaprosite za druga zdravila. Ko preizkušate zdravila in prehranske dodatke brez recepta, spremljajte odziv vašega telesa ter se o tem prav tako pogovorite s svojim zdravnikom.

10. Pazite se "čudežnih zdravil" za prebavne težave

Preden poskusite katero koli alternativno terapijo za prebavne motnje, zaprtje ali kakršen koli dodatek, se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Številna alternativna zdravljenja sicer veliko obetajo, vendar so povečini draga in neučinkovita, lahko so celo nevarna.

 

Video: pogosto pri prebavnih težavah pomagajo preproste vsakdanje zdravilne sestavine, ki jih uporalbjamo pri kuhi. Preverite katere so v kratkem video prispevku. 

Kalkulator vlaknin

Ustrezna prehrana, predvsem pa ustrezen vnos vlaknin pripomore k primerni prebavi v času bivanja v tuji državi, v času počitnic ipd. Ali ste pomislili morebiti, da je vaš odmerek vlakninskih snovi prevelik, premajhen?

Naj vam bo uporaba kalkulatorja v užitek. 

Prebavne motnje in COVID?

Poznano je, da so ob okužbi s COVID najbolj pogosto pljuča tisti organ, ki jih COVID -19 najbolj prizadene.

Tako je poznano, da so težave dihanja in kašelj dve poglevitni težavi pri tej okužbi modernega časa. Zgodnja poročila iz Kitajske, od koder COVID tudi zvira jasno namiguje, da je lahko COVID-19 pomemben iniciator težav in obolenj prebavil.

Težave gastro intestinalnega trakta v povezavi s COVID lahko vplivajo na sledeče dele prebavnega trakta:

• usta,
• požiralnik, cev, ki poveže usta z želodcem
• želodec
• tanko in debelo črevo
• anus

Prva oseba, s potrjeno COVID-19 v ZDA je namreč trpela tudi 2 dni slabosti in bruhanja, nato pa je sledil še razvoj driske. Ena izmed prvih ameriških študij je pokazala, da je približno 32% COVID bolnikov imelo drisko, slabost ali izgubo apetita.

Najpogostejši simptomi gastrointenstinalnih zapletov, povezani s COVID-19, vključujejo:

• pomanjkanje apetita (19,9%)
• pomanjkanje vonja ali okusa (15,4%)
• driska (13,2%)
• slabost (10,3%)
• bruhanje krvi ali krvavitev iz prebavil (9,1%)

Drugi raziskava, objavljena nekoliko kasneje odkriva še precej širši obseg razširjenosti simptomov, na primer:

• driska (9–34%)
• slabost,
• bruhanje ali oboje (7–16%)
• bolečine v trebuhu (3–11%)

Manj pogosto lahko COVID-19 povzroči tudi:

• kolcanje
• pekoča zgaga
• prebavne motnje
• kolitis ali vnetje črevesja
• krvavitev iz prebavil

Vprašanja in odgovori

Ali lahko visoka temperatura zraka vpliva na vaš prebavni sistem?

Visoke temperature lahko dejansko povzročijo, da se slabe bakterije v našem črevesju prekomerno razširijo, kar povzroči večjo verjetnost okužb prebavil - to lahko sproži ali poslabša simptome, kot sta driska in napenjanje.^[1]

 

Kaj je poleti dobro za želodec?

Jejte želodcu prijazno hrano, kot so zelena zelenjava, paradižnik, jabolka, hruške, lubenice, kumare, sladki krompir in/ali ananas, ki vam bodo prav tako pomagali ostati hidrirani dlje časa. Poleg tega so solate s kumaricami, paradižnikom, korenčkom in čebulo enostavne za pripravo in se zanje raje odločite poleti.^[2]

 

Viri in reference

Vir: Družinski zdravstveni vodnik. Konvencionalno in alternativno zdravljenje

1. How the heat affects your gut health – and what to do about it - https://www.redonline.co.uk/health-self/nutrition/a22672013/gut-health-heat-advice/

2. Summer health: Keep digestive problems at bay with these diet and lifestyle tips - https://indianexpress.com/article/lifestyle/health/how-to-keep-digestive-illnesses-away-this-summer-tips-7228702/