Sonce je vir življenja, organizmu koristi, ker:
• omogoča nastajanje vitamina D, ki krepi kosti, mišice in imunski sitem ter varuje pred nekaterimi vrstami raka,
• pomaga pri kožnih težavah, kot je psoriaza,
• izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje simptome depresije,
• niža raven stresnega hormona kortizola,
• izboljša kakovost spanja, daje energijo.
Čezmerna izpostavljenost soncu je škodljiva in na koži lahko povzroči:
opekline, staranje kože, pege, poškodbe oči, neenakomerno pigmentacijo kože, teleangiektazijo (drobne razširjene krvne žilice pod površino kože), solarno elastozo (gube in povešeno kožo zaradi poškodovanih vlaken kolagena in elastina), melasmo (rjave lise na obrazu), benigne tumorje, aktinično keratozo, melanom in druge oblike kožnega raka.
Alergija na sonce
Alergija na sonce se pojavi, kadar se imunski sistem odzove na izpostavljenost sončnim žarkom. Pojavlja se v različnih oblikah.
Polimorfna svetlobna fotodermatoza (zastrupitev s soncem) je najpogostejša in se lahko pojavi že po krajši izpostavitvi soncu. Značilna je zlasti za ženske od 20. do 40. leta, redkejša je pri moških. Težave se pojavijo s prihodom pomladi in do jeseni postopno izzvenijo, naslednjo sezono pa ponovno izbruhnejo.
Simptomi: manjše srbeče, pordele pikice, mozoljčki, mehurčki ali ekcemi na rokah, nogah, zgornjem delu trupa, vratu in obrazu. Lahko jih spremlja še mrazenje, glavobol, slabost. Običajno se pojavijo v prvih dveh urah po izpostavitvi soncu in izzvenijo v dveh ali treh dneh izogibanja soncu.
Solarna urtikarija (koprivnica): po izpostavitvi soncu se pojavijo rdeči, privzdignjeni srbeči izpuščaji.
Fototoksična reakcija: sončna svetloba odreagira na kemično snov (kremo za sončenje, parfum, kozmetične izdelke, zdravila, npr. antibiotike, kontraceptive, diuretike ipd.), ki jo nanesemo na kožo oz. vnesemo v telo.
Simptomi: srbeči izpuščali, majhni mozoljčki, ki se pojavijo v enem do dveh dneh, potem ko se izpostavite soncu.
Fotoalergijska reakcija: UV-žarki povzročijo, da se imunološko neaktivno zdravilo spremeni v antigeno molekulo, ki je izpostavljena različnernu imunološkemu dogajanju.
Simptomi: alergija se razvije šele v enem ali dveh tednih po izpostavitvi soncu. Pojavijo se srbeča rdečina, mehurčki z brezbarvno vsebino, v naslednji fazi sledi luščenje. Žarišča se lahko širijo tudi na neosončene predele telesa. Izzveni lahko šele več tednov po prenehanju senčenja ali jemanja zdravila.
Aktinični prurigo: simptomi so enaki kot pri polimorfni fotoderatozi. Stanje se deduje in izbruhne že v otroštvu ali zgodnji puberteti. Najbolj prizadene kožo okoli ust in na obrazu.
Kako preprečiti alergijo na sonce?
PREVENTIVA:
• fototerapija: štiritedensko obsevanje s terapevtsko UV-svetlobo,
• dva tedna pred izpostavitvijo sončnim žarkom začnite uživati prehranski dodatek z betakarotenom, 5 dni prej pa preventivno uživajte antihistamatik.
KURATIVA:
• simptomi se lahko izboljšajo že po enem dnevu izogibanja soncu,
• z zdravnikom se posvetujte o zamenjavi zdravil, ki povzročajo težave,
• izogibajte se kemičnim snovem, ki povzročajo fototoksičnost,
• uporabljajte kreme, pršila in mazila za blaženje srbenja, npr. aloe vero.
Nasveti za zaščito pred UV-žarki
Izogibajte se nenadni dolgotrajni izpostavitvi soncu. V daljšem obdobju se postopoma privajajte na sonce. Počasi povečujte čas, ki ga preživite na soncu. Mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatovenerologije, svetuje: »Posamezniki, ki imajo občutljivo kožo, naj v lekarnah kupijo zaščitna sredstva za občutljivo kožo oziroma kožo, nagnjeno k alergijam. Preden se odločijo za nanos kreme na večje površine, naj preizkusijo morebitno preobčutljivost na manjšem predelu kože. Na kvadratni cm kože na notranjem delu podlahti naj namažejo 2 mg sredstva, namazano mesto prekrijejo z obližem in po dveh dneh preverijo, ali je morda prišlo do preobčutljivostnega odziva - rdečine, izpuščaja, srbenja.« Kremo nanesite na kožo že 30 minut, preden se izpostavite soncu.
Metka Adamič. dr. med.: »V zadnjih letih so se pojavile dileme o varnosti kozmetičnih sredstev za zaščito pred UV-žarki zaradi vsebnosti nanodelcev, za kar pa doslej ni zanesljivih dokazov. Se vedno velja prepričanje, da je škodljivost teh delcev neprimerljivo manjša kot škodljivost ultravijoličnega sevanja za človeško kožo.«
Višji zaščitni faktor potrebujejo modrooki, svetlolasi in otroci.
Nanesite na kožo dovolj kreme. Odrasli potrebuje za enkratni nanos 35 ml kreme (6 zvrhanih čajnih žličk). Nanos naj obnavlja vsaki dve uri.
Zanimivosti:
Večja nevarnost, da vas opeče, je:
• na peščeni plaži, saj pesek odbije 25 % sončnih žarkov,
• na območjih, kjer je ozonska luknja največja (v Avstraliji, ki je blizu južnega pola, kjer se pojavi sezonska ozonska luknja, je največ bolnikov s kožnim rakom na svetu),
• na višji nadmorski višini,
• blizu ekvatorja,
• v oblačnem vremenu, ko 30-40 % UV žarkov še vedno prodre skozi oblake.
• Starejši ljudje se bolj kot mladi izogibajo sončnim žarkom med 10. in 16. uro. Uporaba zaščitnih sredstev pa je največja med mladimi in se s starostjo zmanjšuje. Zmanjšanje je najizrazitejše po petdesetem letu starosti.
Soncu se izogibajte od 11. do 16. ure oziroma upoštevajte pravilo sence: če je senca krajša od vaše višine, se je soncu bolje izogniti. Zaščitite se s sončnimi očali in lahkimi oblačili. Obstajajo posebna oblačila, ki popolnoma onemogočijo UV-žarke. Suha rnajica v celoti zaščiti kožo pred UV-žarki, mokra pa samo polovično.
Največkrat opekline dobijo osebe, ki uporabljajo višj zaščitni faktor. Na soncu ostanejo dlje časa, ker menijo, da so zaščitene. Če kreme ne uporabljate redno in pravilno, ne bo ustrezno zaščitila kože, čeprav je faktor višji
• Ostanite na soncu tako dolgo, kot bi ostali brez kreme za sončenje.
• Tudi vodoodporne kreme je treba ponovno nanesti, ko pridete iz vode.
Pazite na otroke
Dojenčki in malčki naj se izogibajo neposredni sončni svetlobi. Zaščitite jih z lahkimi oblačili, pokrivali in sončnimi očali. Posameznik je pred 18. letom 80-odstotno izpostavljen soncu, zato je zelo pomembna skrb staršev, da se otroci odgovorno izpostavljajo soncu. Metka Adamič, dr. med., opozarja tudi na pravilno izbiro krem za sončenje: »Kreme, primerne za odrasle, nikakor niso primerne za manjše otroke, do 6 meseca ne smejo vsebovati kemičnih zaščitnih filtrov.«
Čezmerna izpostavljenost soncu v otroštvu lahko pozneje povzroči kožnega raka.
Vir: mojDOKTOR, www.mydoctor.si