Šolar na poti do sebe - Oblikovanje osebnosti
Čustvo je lastnost, ne neko dogajanje samo po sebi, na katerega posameznik ne bi imel vpliva. Šolar naj spozna, da je čustvo del njega in njegove trenutne zgodbe, zato naj ga izrazi v prvi osebi: namesto »zagrabila me je panika« naj npr. reče »postal sem paničen«. Gre namreč za t. i. jezik odgovornosti, ko šolar sam prevzame odgovornost za nastalo stanje in sam poskrbi za izhod iz čustvenega nelagodja. Z miselnim obvladovanjem lastnih čustev si dviguje samozavest in se rešuje pred neprijetnimi posledicami (slabo izbrane rešitve, čustvene in vedenjske motnje, psihosomatika itd.). Gestaltna terapija uporablja v takih primerih soočanje s čustvorn, kot bi bilo to čustvo oseba. Najprej naj šolar prepozna, katero čustvo se je nalepilo na neko zgodbo, z njim naj vzpostavi stik in opravi namišljen dialog, v katerem obe vlogi igra sam. To mu omogoča, da spet doseže notranje ravnovesje, tj. nekakšen notranji red in mir, ki mu omogočata ustvarjalno delo. Sožitje in dogovor sta možna le tam, kjer ni strahu in nasilja. Če je šolar prisiljen sprejemati navodila zunanjega sveta kot grožnjo, s takim okoljem ne more biti v sožitju. Odziva se s stresom.
